Kipar v svojem kiparstvu uporablja barve, ki pa so v tem primeru podpora obliki, tako da v bistvu na nek način le dopolnjujejo vsebino likovnega dela in s tem na nek način poudarjajo izraznost na psihofizičen in čustven način. Odkriva se znak kot arhetip, in na tak način dosegam kot učinek doživete izkušnje in pa tudi samega spoznanja. Tako želi kipar posegati v samo stvarnost na zakrit in da skrivnosten način. Znane stvari se povezujejo z neznanimi, tako da se odkriva temeljne arhetive osebnosti človeka in pa tudi tokove življenja in same stvarnosti. Z intuicijo, ki jo kipar premore (obenem pa tudi slikar), posega v zakonitosti, ki jih spozna in jih prenese v neobdelan material. Tako izzove kipar posebne učinke v čutnem zadovoljstvu ob stiku z pozabljenim, oddaljenim, a nepozabnim.
Kaj je na področju kiparstva umetnost in kaj je obrt? Pri razločanju teh dveh pojmov se osredotočamo na ločitev med uporabno in umetniško vrednostjo nekega dela. Če gre za to, da kipar ali slikar izdela nek predmet zato, da bo uporaben pri vsakodnevnih potrebah, gre v tem primeru za obrtnika. Če pa kipar izdela predmet, ki ima le estetsko in ne uporabno vrednost, gre v tem primeru za umetnika in imamo opravka z umetniškimi predmeti, ki imajo visoko umetniško in estetsko vrednost.